Kaj je stres?

vir: www.nrc.co

Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na morebitno škodljiv stresni dejavnik (stresor). Stresor je vse, kar lahko sproži stresni odziv (dogodek, določena zahteva, duševna obremenitev, časovna stiska, spor na delovnem mestu, poškodba telesa, neprijetna novica, oseba …) in začasno zamaje človekovo notranje ravnovesje. Pri tem je pomemben odziv posameznika, ki ga določajo njegova osebnost, življenjska naravnanost, pretekle izkušnje, znanje, telesna pripravljenost, okoliščine ter širše in ožje okolje, v katerem živi. Tako bo določen dogodek predstavljal za nekoga stres, za drugega pa vzpodbudo, večjo motiviranost in učinkovitost.

Stres je reakcija celega telesa (ne le psihe) in lahko povzroča spremembe na vseh organih in celicah. Pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol). Pojavlja se v vseh starostnih obdobjih.

Vrste stresa

Poznamo kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. Neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo – pozitivni stres. Dolgotrajen ali ponavljajoč in/ali intenziven stres brez ustreznega počitka in obnove organizma pa utruja in vodi v izčrpanost – negativni stres. Pozitivni stres za človeka ni škodljiv, negativni pa lahko vodi v bolezen. Posebej škodljiv za zdravje je intenziven kronični stres.^{1, 2, 3}

Za kronični stres je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki je odgovoren za:

• presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost);
• zmanjšano sposobnost imunskega odziva (imunska oslabitev);
• psihične znake (lahko se kažejo kot napetost, razdražljivost, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, neorganiziranost, težave s spanjem, težave v odnosih in medsebojni komunikaciji, občutek nemoči, tesnoba, depresija …).

Kako prepoznamo stres?

Simptomi odziva na stres se razvijejo že v nekaj minutah po stresnem dogodku, trajajo pa lahko več ur do nekaj dni. Spodaj so po sklopih predstavljeni nekateri simptomi stresa. Značilno je, da se sklopi med seboj prepletajo in vplivajo drug na drugega, kar potisne posameznika v začarani krog stresa. Pri prepoznavanju simptomov stresa je treba izključiti druge dejavnike, ki lahko povzročijo podobne simptome.

Simptomi stresa

Viri:

• 1. Tušak M et al. Tušak M, Masten R, eds. Stres in zdravje: znanstvena monografija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo; 2008.
• 2. Starc R. Bolezni zaradi stresa I: Od utrujenosti, pešanja spomina, razpoloženjskih motenj, glavobola, nespečnosti, razjede dvanajsternika in astme do rakavih obolenj. Ljubljana: Sirius AP; 2008.
• 3. Dernovšek M Z, Gorenc M, Jeriček H. Ko te strese stres: Kako prepoznati in zdraviti stresne, anksiozne in depresivne motnje. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije; 2006.
• www.lek.si

NASLEDNJIČ VEČ » KAKO SI POMAGAM PRI OBVLADOVANJU STRESA«

Brez nje nam vsi procesi v telesu delujejo manj kvalitetno kot sicer, kar posledično pomeni tudi slabše splošno zdravje. Na dolgi rok se nam lahko poslabša vse od presnove, dihanja, delovanja mišic, večja obraba sklepov in ligamentov.

Karkoli počnemo lahko vpliva na našo držo. Ali se sploh zavedamo, da tudi 15min branja ali pisanja v slabi poziciji preobremeni in torej utrudi mišice vratu, ramen in zgornjega dela hrbta?

Pomembno je zavedati se da lahko napačno držo popravimo in to kadarkoli ne glede na leta.
Redna telesna vadba je pomembna za naše zdravje in dobro počutje.